Radio Student Slovenia, BROKEN.HEART.COLLECTOR (Discorporate Records, 2011) Sobota, 4. 6. 2011, pripravil Aleš Rojc

Radio Student Slovenia, BROKEN.HEART.COLLECTOR (Discorporate Records, 2011) Sobota, 4. 6. 2011, pripravil Aleš Rojc
Po dveh hvalospevih in eni trezni hvali, preko katerih je lahko poslušalec teh frekvenc spoznaval Majo Osojnik doslej, predstavljajo Broken Hearts Collector precejšen žanrski odmik od njenih do sedaj slišanih projektov. Vendar pa je žanrska umestitev dunajske zasedbe težavna iz dveh razlogov. Po prvem poslušanju je namreč zaznaven le odmik, po drugem in nadaljnjih pa tovrstna razporejanja izginejo v podrobnostih same plošče. Tokrat v resnici ne gre več toliko za projekt Maje Osojnik, saj se ji znotraj zasedbe pridružijo člani prepoznavnega avstrijskega trojca Bul Bul in improvizatorka Susanna Gartmayer. Vseeno pa lahko zaznamo določeno kontinuiteto z njenimi prejšnjimi, nam znanimi projekti, a popolnoma preoblečeno v težko rockovsko obliko z emotivnim poudarkom na sami pesemski formi oziroma skozi njo. Kontinuiteta je namreč zaznavna vsaj tedaj, ko se lotimo opisovanja albuma Broken Heart Collector, a hitro srečamo prijeme, po katerih je Maja posegala že v svojih jazzovskih obdelavah slovenskega in pretežno ljudskega izročila. Poleg vodilne linije posameznega komada se namreč ta tu in tam prelomi, zavije v nepričakovano smer ali pa na sledi instrumentalnega razvoja spusti v drobne zvočne dogodke, ki samo pesem pustijo v ozadju. Toliko pa tudi sama forma komadov ostaja sredstvo pripovedi in ne le zgolj njen okvir. In morda je tudi pesemska forma tu le iluzija, ki pa jo v večino izmed desetih skladb neizbrisno vtisne vokal. Maji Osojnik uspe slediti raznolikim zvočnim niansam ostalih instrumentov in verjetno jih v tem projektu slišimo od vokalistke še največ: od nežnega šepetanja, melanholičnega prepevanja, do nepričakovanega in odmevnega, krulečega rjovenja. O glasbenih vplivih in vzporednicah Broken Heart Collector ne bomo ugibali. Glavna referenca zagotovo ostaja široka izkušnja posameznikov v praksah, ki bi jih lahko postavili v sivo področje med glasbo in hrupom, eksperimentom in improvizacijo. Vendar peterica na tem mestu različne izkušnje uspe združiti v rockovsko izrazno obliko, ki skozi deset kosov plošče oblikujejo svojevrstno temačno in čustveno nabito atmosfero. Dovolj zamegljeno in skrivnostno, da ne vsiljuje enoznačnega doživetja, a tudi dovolj fokusirano, da utegne razvneti temačnejših napevov vajeno uho. Na to vzdušje na primer namiguje že uvodna Love Reclamation Song z dolgim uvodnim instrumentalom, ki ga najprej dopolni nežno petje, nato pa raztrga glasen distorziran krik. Apokaliptični vzorec je izkoriščen zgolj na nekaterih mestih. Kjer pa je melodija bolj uravnotežena, ji parira srhljivo besedilo, kot se to zgodi v posrečenem prevodu Ježkove E lon lan ler, v kateri odkrijemo dobesednost fraze Another Heart Bites the Dust. Srce se od tod naprej kotali in ne zaustavi, Broken Heart Collector pa to izvede z nekakšno prizadeto ravnodušnostjo, kakršne se verjetno privadi vsakdo, ki se je v preteklosti že spopadel s krvoločno vsebino ljudskega izročila. Skozi canovsko repeticijo, hard rockovske kitarske rife, jazz-core-ovski drnec ali baladne napeve. In četudi v posameznih odlomkih Broken Heart Collector zveni precej eklektično, je njihov prispevek predvsem v zaokroženem spoju zvočnih drobcev v celovit izdelek, ki se skozi vseh deset pesmi posluša kot eno samo, res zajebano pripoved.