BROKEN.HEART.COLLECTOR / 23. 9. 2011, Kino Šiška, Ljubljana / Radio Študent, Gašper Prus

Radio Študent, Slowenien, Nedelja, 25. 9. 2011, Gašper Prus
BROKEN.HEART.COLLECTOR, 23. 9. 2011; Kino Šiška, Ljubljana
Minuli petek je v Kinu Šiška in v Sloveniji prvič gostovala dokaj sveža zasedba Broken Heart Collector. Sveža, čeravno so člani že bili videni ali slišani v drugih bendih oziroma projektih. Gre za avstrijsko-slovensko navezo, delujočo na Dunaju, tvorijo pa jo člani benda BulBul, ki je v Sloveniji že gostoval, impro glasbenica Susanna Gartmayer ter Maja Osojnik, ki je domačemu poslušalstvu že poznana. Istoimenska plošča je njihov, v letošnjem letu izdan prvenec, ki so ga, kot že rečeno, predstavili slovenskemu občinstvu prvič.
Kvintet Broken Heart Collector torej sestavljajo glasbeniki, ki so nagnjeni k raziskovaju po zvočnih pokrajinah, te pa so obdane z mnogimi barvami. Po tem, kar predstavljajo na plošči in tudi v živo, je praktično ni zvrsti, ki bi jim bila tuja. Brez težav se potapljajo v improvizacijo in tudi v bolj tako imenovan rock steady videz ter pri tem ohranjajo samosvojo držo. Glasbeni vplivi peterice so takorekoč enormni, v tem bendu pa še najraje prečijo improvizacijo z masivno rockersko formo.
V dobri uri so ponudili obojega v približnem sorazmerju in tako rekoč optimalno izkoristili svoje inštrumente in glas. Zasedba vseskozi gradi zvočni zid, ga vmes povsem podira in temu primerno je tudi valovanje oziroma, če smo natančnejši, dinamika igranja, ki je pri njih nekaj, kar res pride do izraza. Igra, ki bi jo lahko poimenovali piano-mezzo-forte, je bila prisotna od začetka do konca nastopa. Znotraj ene ali pa v sklopu različnih tém. Zasedba se ne forsira na ta način, da v eno skladbo nameče vse mogoče nastavke, ampak tudi pusti določenemu izrazu živeti malce dalj časa in šele nato preklopi na naslednji nivo. V tistih delih, kjer prevladujejo kitare, večkrat zadiši po kakšnih sludge metalskih slikah in je zvočni zid najtrdnejši, malce redkeje jih ponese na nekonvencionalnih jazz-erskih jadrih, ob katerih plesni gibi niso izključeni, spet večji del časa namenijo improvizaciji. Čeprav je ta večinoma zavita v tišje momente nastopa, vseeno ponuja neke vrste intenzivnost ali pa nekakšen improvizacijski groove.
Vsekakor je za celotno podobo ustvarjanja zasedbe Broken Heart Collector potrebno soočenje v živo. Bend na odru živi in je predan svojemu delu. Zanimivo je opazovati, s čim vsem basist in kitarist odmerjata hrup. Izkoriščanje kitarskih magnetov in polaganje kovinskih predmetov nanje učinkovito nadomesti uporabo kitarskih efektov. Težko bi bilo trditi, da je to eden dejavnikov, da je zvočna slika unikatna. Ker tudi Susanna s svojimi pihali zvoku debelo nanaša barve. Vokalistka pa se izkaže tako v hardkorovskem vreščanju kot recimo gotskemu petju, ki je prisoten, ko pade dinamika na najnižjo raven.
Nemogoče bi bilo izpostaviti posamezen člen v zasedbi. Vidno je, da je med člani potrebna kemija, ki dodaja vrednost igranju. In ne nazadnje; velika odlika je to, da kljub odklonom v izraznosti ne odtavajo v slepo ulico. Vsak gib, vsak ton, vsak krik ima svoj namen.
RŠ recenzijo je pripravil Gašper Prus.